-
1 eye
1. noun1) (the part of the body with which one sees: Open your eyes; She has blue eyes.) oko2) (anything like or suggesting an eye, eg the hole in a needle, the loop or ring into which a hook connects etc.) odprtina, luknja, uho3) (a talent for noticing and judging a particular type of thing: She has an eye for detail/colour/beauty.) oko2. verb(to look at, observe: The boys were eyeing the girls at the dance; The thief eyed the policeman warily.) opazovati- eyeball- eyebrow
- eye-catching
- eyelash
- eyelet
- eyelid
- eye-opener
- eye-piece
- eyeshadow
- eyesight
- eyesore
- eye-witness
- before/under one's very eyes
- be up to the eyes in
- close one's eyes to
- in the eyes of
- keep an eye on
- lay/set eyes on
- raise one's eyebrows
- see eye to eye
- with an eye to something
- with one's eyes open* * *I [ai]nounoko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru); figuratively namera; blesk diamanta; središče; American slang vohunblack eye — modrica, American porazby the eye — na oko, po videzuto cast sheep's eyes at s.o. — zaljubljeno koga gledatito clap an eye at s.o. — zagledati kogato catch the eyes of s.o. — s pogledom koga opozoritito close one's eyes to s.th. — zapirati oči pred čimto come to the eye of s.o. — pojaviti se pred komcolloquially to do in the eye — oslepariti, ukanitieasy on the eye — čeden, prijetento give an eye to — pogledati, popazitito have eyes at the back of one's head — imeti povsod oči, biti bisterto have an eye to s.th. — paziti na kajto keep one's weather eye open — oprezovati, budno pazitito make eyes at s.o. — spogledovati se s komto make s.o. open his eyes — hudo koga presenetitimy eye! — presneto!quick eye — oster vid, dar opazovanjamilitary eyes right! (left!, front!) — desno (levo, naravnost) glej!slang in a pig's eye — nikdardo you see any green in my eye? — mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?to see eye to eye with s.o. — popolnoma se strinjatito throw dust in the eyes of s.o. — vreči komu pesek v oči, slepiti gaII [ai]transitive verbgledati, opazovatito eye s.o. over, to eye s.o. head to foot — premeriti koga z očmi
См. также в других словарях:
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgúbljati — am tudi zgúbljati am nedov. (ú) 1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled 2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za a) kako stvar: izgubljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréča — e ž (ẹ) 1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja: sreča mine, se stopnjuje; doživeti, občutiti, ekspr. zapraviti srečo; hrepeneti po sreči; kratkotrajna, velika sreča; trenutki sreče / družinska, materinska sreča / iskati srečo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véčen — čna o prid. (ẹ̄) 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca 2. ki obstaja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbežáti — ím dov., zbéži; zbéžal tudi zbêžal (á í) 1. hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo: ko je zaslišal ropot, je zbežal; zbežati v gozd; zbežati pred zasledovalci; pren. rad bi zbežal pred samim seboj 2. z begom zapustiti kraj (trenutnega)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika